Sodelujemo v izobraževalnem procesu zdravstvenih, socialnih in pedagoških delavcev. Dolgoletno sodelovanje nas veže z različnimi fakultetami (Zdravstvena fakulteta v Ljubljani – smer Delovna terapija in Zdravstvena nega, Fakulteta Alma Mater Europaea – smer Socialna gerontologija, Fakulteta za socialno delo Ljubljana, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici) in srednjimi šolami (Srednja zdravstvena šola Ljubljana, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana – smer Oblikovanje uporabnih predmetov, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, srednje poklicno izobraževanje – smer Grafični operater).
Naš center predstavlja učno bazo za študente in dijake različnih področij in smeri, s čimer jim omogočamo pridobivanje neposrednih izkušenj v praktičnem okolju. To bo še poglobilo njihovo razumevanje potreb in izzivov pri delu z osebami s posebnimi potrebami. Naši zaposleni so mentorji bodočim delovnim terapevtom, medicinskim sestram, tehnikom zdravstvene nege, socialnim gerontologom in socialnim delavcem ter z veseljem prenašajo svoja znanja in izkušnje na mlajše generacije.
Poleg tega sodelujemo tudi z drugimi izobraževalnimi ustanovami, varstveno-delovnimi centri in socialnovarstvenimi organizacijami, s čimer prispevamo k izmenjavi dobrih praks in spodbujamo razvoj skupnosti v socialnem varstvu.
Za več informacij in možnost sodelovanja stopite v stik z nami.
Celoten prehod naših učencev iz šole v zaposlitev je odvisen od dobre volje zaposlenih v posameznem VDC-ju, saj ta dela niso sistematizirana in sistemsko opredeljena. Za vsakega našega učenca, ki se je vključeval v katero koli obliko prehoda, so zaposleni v vseh enotah VDC-ja Tončke Hočevar našli primerno delovno mesto, ga s prijaznostjo in toplino sprejeli medse in velika večina je iz delovne prakse prišla navdušena. Še danes, ko jih obiščem, s ponosom predstavljajo svoje delo.
Kot študentka sem si v tretjem letniku Fakultete za socialno delo za učno bazo prakse izbrala Varstveno delovni center Tončke Hočevar. Pred opravljanjem prakse nisem imela nobenih izkušenj z delom z osebami, ki imajo težave v duševnem razvoju, in nisem vedela, kaj me čaka. Od samega začetka prakse, ki je trajala sedem tednov, sem bila več kot le zadovoljna. /…/ Čeprav je bila praksa namenjena študiju, je bila zame nekaj več. Ta praksa mi ni prinesla le izpolnitve študijskih obveznosti, ampak mi je omogočila osebnostno rast in razvoj, ki ju nisem pričakovala. Spoznala sem življenjska okolja in zgodbe posameznikov, s katerimi do sedaj nisem imela nobenega stika. Ob koncu sem začutila, da bom to delo pogrešala, zato sem se odločila, da ga bom nadaljevala kot prostovoljka.
